V soboto, 5.7.2010, je bil v Fiesi dan potapljačev Slovenije. Srečanja se je udeležilo kar nekaj »Mehurčkov«: Štef, Teja Krpan, Matjaž, Srečko in seveda jaz. Kot je že Matjaž napisal, smo ob 11. uri začeli s potopi, Mehurčki smo se potapljali kar z obale.
Najprej smo si ogledali »naše« betonske kocke, ki so že lepo poraščene z algami in školjkami, tako da ne zgledajo več kot betonske. Nato smo vadili malo orientacije in našli tudi potopljeno jadrnico Meduzo. Videli smo kar velikega lignja, ki pa je bil tako star, da je Štef izjavil, da bi na njem lahko nabirali gobe, Teja pa je mislila, da je že cvrt (no pa ni bil). Iskali smo tudi jadrnico, ki je v bližini na 15 metrih, vendar je nismo našli. Lahko bi rekli da je bila na tej globini vidljivost skoraj taka kot v Sesljanu (čeprav tam ni globine 15m).
Po potopu je (kot je napisal Matjaž) sledilo obilno kosilo in pijača po želji. Sonce je lepo »cvrlo«, tako da smo se malo tudi »spohali«. Kakorkoli, popoldne so se začele igre brez dna, ki jih je pomagal organizirati tudi Marko. Udeležili smo se jih tudi »Mehurčki« v sestavi Srečko, Matjaž, jaz ob pomoči Bogdana iz DPD Soča (za kar se mu zahvaljujem). Bile so štiri igre. Pri prvi smo začeli kar dobro, saj je Srečko zaplaval kot iz katapulta z zavezanimi očmi oz. s pokrito masko. Tik pred ciljem (kanto na vodi, po kateri bi moral udariti) pa je izgubil orientacijo (bil je »v temi«). Mene, ki sem ga usmerjal z obale, pa ob vsesplošnem »dretju« na žalost ni slišal – čeprav sem se tudi jaz tako drl, da sem skoraj izgubil glas in sem moral v lekarno po kapljice.
Omenil bi še igro z jajci, kjer gre pohvala Bogdanu za precizno plavanje z jajci. Poleg svojih je pazil tudi na kokošja – vendar nobenih ni razbil. V tej igri smo bili skoraj drugi, vendar smo pristali na četrtem mestu, ker smo za par sekund zakasnili z oddajo jajc ponovno na obalo.
Borili smo se srčno in zasedli četrto mesto (od štirih ekip) za kar smo dobili tudi lepe nagrade (brisače SPZ). Markotu pa je odleglo, ker ga niso mogli obtožiti protekcije naše ekipe. Sledili so še popoldanski potopi (jaz se jih nisem udeležil, ker sem bil še vedno malo »spohan«) ter večerno druženje. Z dneva potapljačev smo odšli dobre volje ter s polno novih vtisov. O tem se lahko prepričate z ogledom fotografij na naši spletni strani.
Lep potapljaški pozdrav,
Darijan
