Potopljeni v vodo se preprosto s sopotapljači ne moremo pogovarjati oziroma sporazumevati, kot se lahko na kopnem. Če bi poskusili pod podo govoriti, bi kaj kmalu ugotovili, da je naš glas popačen in govor nerazumljiv, pa še kak požirek vode bi zašel v naša dihala, kar prav gotovo ni prijetno. Poleg tega pa imamo potapljači, ki se potapljamo z avtonomno potapljaško opremo, v ustih regulator, ki bi nas oviral pri govoru. Kot smo ugotovili se pod vodno gladnimo ne moremo pogovarjati, kot na kopnem zaradi česar so si potapljaški prednamci izmislili posebne znake s pomočjo katerih se lahko pod vodo sporazumevamo.

S pomočjo omenjenih znakov, katere pokažemo z roko, se lahko pod vodo sporazumemo o vsem nujnem in pomembnem. Praktično vse potapljaške organizacije na svojih tečajih poučujejo iste potapljaške znake. Mogoče se malenkostno razlikujejo pri manj pomembnih znakih. Glede na to, da se po celem svetu poučuje in se uporablja iste potapljaške znake, lahko zaključimo, da je to neke vrste mednarodna govorica s pomočjo katere bomo lahko pod vodo komunicirali tudi s potapljač, ki govorijo drug jezik kot mi. Kljub temu, da potapljači pri potapljanju uporabljamo praktično iste potapljaške znake, je zelo pomembno, da pred vsakim potopom s sopotapljačem ponovimo znake in morda vskladimo znake, ki se malenkostno razlikujejo. Na tak način se bomo izognili morebitni zmedi, ki bi lahko nastala pod vodo, ob nerazumevanju določenih znakov.

Oglejmo si potapljaške znake.

Seveda lahko pod vodo komuniciramo tudi na druge načine. Tako potapljači, ki so navezani na vrv komunicirajo s površino s pomočjo potegov vrvi. Naprimer en poteg vrvi pomeni, da je vse v redu, več zaporednih potegov pomeni, da je nekaj narobe in tako naprej. Za soporazumevanje pod vodo je zelo prikupna plastična tablica na katero lahko pišemo. Nanjo pišemo z običajnim grafitnim svinčnikom, zapisano pa brišemo z običajno radirko. Takšno tablico si lahko izdelate tudi sami. Razvoj sodobne tehnologije je omogočil, da lahko potapljači med seboj in s površino komunicirajo s pomočjo tako imenovanega podvodnega telfona. Podvodni telefon je sestavljen iz ene ali več podvodnih enot in enote na kopnem. Potapljač ima mikrofon in slušalko nameščeno na celoobrazni maski. Zvok se prenaša brez žično s pomočjo oddajnikov in sprejemnikov. Tovrstne komunikacijske naprave so zelo drage in se jih zaradi tega uporablja pri podvodnih delih, policijskih in vojaških nalogah. Pod vodo pa lahko nase opozorimo tudi s pomočjo drugih pripomočkov. Najenostavnejče je, da z nekom kovinskim (noč) ali trdim predmetom udarjamo po naši jeklenki. Na tak način bomo prav gotovo vzbudili pozornost pri sopotapljaču. V isti namen pa lahko uporabimo podvodno piščalko, "shaker" ali "scuboing".

Kot smo omenili se pod vodo sporazumevamo s pomočjo potapljaških znakov ali pa s pomočjo drugih pripomočkov. Pri sporazumevanju s pomočjo potapljaških znakov je zelo pomembno, da uporabimo v naprej dogovorjene znake, da so le-ti jasni in razumljivi in da na vsak znak sopotapljača odgovorimo. Dobro poznavanje potapljaških znakov prepreči morebitno zmedo pod vodo, ki bi nastala zaradi nerazumevanja.